Skrb za čisto okolje in predvsem načrti za zaustavitev naraščanja koncentracije ogljikovega dioksida v zraku so v zadnjem desetletju povzročili množično izgradnjo fotonapetostnih in vetrnih elektrarn, ki spreminjajo energijo sonca in vetra v električno energijo. Hkrati se je začelo zaustavljanje termoelektrarn, ki električno energijo proizvajajo iz premoga. Energetska kriza, ki je Evropi onemogočila dostop do poceni zemeljskega plina, je sicer razmere na področju proizvodnje električne energije dodobra pretresla. Ni pa spremenila usmerjenosti energetike proti nizkoogljičnim tehnologijam, kjer kraljujejo sončne in vetrne elektrarne.
Ker energija sonca in vetra nista na voljo takrat, ko jo uporabniki potrebujejo, je množična izgradnja sončnih in vetrnih elektrarn skupaj z zaustavljanjem elektrarn na fosilna goriva s seboj prinesla obilico težav pri delovanju električnih omrežij. Zato je v tem desetletju razvoj na področju energetike namenjen tehnologijam za shranjevanje električne energije: baterijam za kratkoročno in vodikovim tehnologijam za sezonsko shranjevanje električne energije. Hkrati predvidevajo načrti za to desetletje čimbolj učinkovito izrabo trajnostnih goriv, kot so odpaden neobdelan in obdelan les, blata čistilnih naprav ter preostanek industrijskih in komunalnih odpadkov, ki ga ni mogoče snovno predelati. Termična obdelava trajnostnih goriv namreč omogoča proizvodnjo električne energije in toplote takrat, ko uporabniki to želijo, hkrati pa je za okolje bistveno manj obremenjujoča kot odlaganje teh snovi na deponije.
V GP sistemih smo poiskali odgovore na zgoraj navedene izzive. Zato ponujamo razvoj projektov na področju termične obdelave trajnostnih goriv, gradimo sončne fotonapetostne elektrarne in razvijamo projekte za proizvodnjo zelenega vodika in zelenega kisika iz presežne električne energije.
Na področju termične obdelave trajnostnih goriv ponujamo skupaj s partnerjem Đuro Đaković TEP tudi izvedbo naprav za soproizvodnjo elektrike in toplote, ki temeljijo na tehnologiji vrtinčnega sloja peska. Slednja omogoča optimalno izgorevanje tako odpadne biomase, kamor sodijo poleg lesa tudi nekateri ostanki poljščin, izločki živali na farmah perjadi kot tudi trajnostnih goriv, kot so blata iz naprav za čiščenje kanalizacijskih vod, papirniška blata ter preostanek industrijskih in komunalnih odpadkov, ki ga ni mogoče snovno predelati.