Skrb za čisto okolje in predvsem načrti za zaustavitev naraščanja koncentracije ogljikovega dioksida v zraku so v zadnjem desetletju povzročili množično izgradnjo fotonapetostnih in vetrnih elektrarn, ki spreminjajo energijo sonca in vetra v električno energijo. Hkrati se je začelo zaustavljanje termoelektrarn, ki električno energijo proizvajajo iz premoga. Energetska kriza, ki je Evropi onemogočila dostop do poceni zemeljskega plina, je sicer razmere na področju proizvodnje električne energije dodobra pretresla. Ni pa spremenila usmerjenosti energetike proti nizkoogljičnim tehnologijam, kjer kraljujejo sončne in vetrne elektrarne.

Ker energija sonca in vetra nista na voljo takrat, ko jo uporabniki potrebujejo, je množična izgradnja sončnih in vetrnih elektrarn skupaj z zaustavljanjem elektrarn na fosilna goriva s seboj prinesla obilico težav pri delovanju električnih omrežij. Zato je v tem desetletju razvoj na področju energetike namenjen tehnologijam za shranjevanje električne energije: baterijam za kratkoročno in vodikovim tehnologijam za sezonsko shranjevanje električne energije. Hkrati predvidevajo načrti za to desetletje čimbolj učinkovito izrabo trajnostnih goriv, kot so odpaden neobdelan in obdelan les, blata čistilnih naprav ter preostanek industrijskih in komunalnih odpadkov, ki ga ni mogoče snovno predelati. Termična obdelava trajnostnih goriv namreč omogoča proizvodnjo električne energije in toplote takrat, ko uporabniki to želijo, hkrati pa je za okolje bistveno manj obremenjujoča kot odlaganje teh snovi na deponije.

V GP sistemih smo poiskali odgovore na zgoraj navedene izzive. Zato ponujamo razvoj projektov na področju termične obdelave trajnostnih goriv, gradimo sončne fotonapetostne elektrarne in razvijamo projekte za proizvodnjo zelenega vodika in zelenega kisika iz presežne električne energije.

Na področju termične obdelave trajnostnih goriv ponujamo skupaj s partnerjem Đuro Đaković TEP tudi izvedbo naprav za soproizvodnjo elektrike in toplote, ki temeljijo na tehnologiji vrtinčnega sloja peska. Slednja omogoča optimalno izgorevanje tako odpadne biomase, kamor sodijo poleg lesa tudi nekateri ostanki poljščin, izločki živali na farmah perjadi kot tudi trajnostnih goriv, kot so blata iz naprav za čiščenje kanalizacijskih vod, papirniška blata ter preostanek industrijskih in komunalnih odpadkov, ki ga ni mogoče snovno predelati.

Priznanja

  • Finalist Nagrade Werner von Siemens za energetsko učinkovitost v letu 2014.

     

  • Energetski zmagovalec spletnega glasovanja za najboljši projekt uporabe obnovljivih virov energije na Dnevih energetikov 2015 v Portorožu.

     

  • Zlato priznanje za inovacijo, ki jo je podelila Savinjsko-saleška gospodarska zbornica junija 2015.

Skrb za čisto okolje in predvsem načrti za zaustavitev naraščanja koncentracije ogljikovega dioksida v zraku so v zadnjem desetletju povzročili množično izgradnjo fotonapetostnih in vetrnih elektrarn, ki spreminjajo energijo sonca in vetra v električno energijo. Hkrati se je začelo zaustavljanje termoelektrarn, ki električno energijo proizvajajo iz premoga. Energetska kriza, ki je Evropi onemogočila dostop do poceni zemeljskega plina, je sicer razmere na področju proizvodnje električne energije dodobra pretresla. Ni pa spremenila usmerjenosti energetike proti nizkoogljičnim tehnologijam, kjer kraljujejo sončne in vetrne elektrarne.

Ker energija sonca in vetra nista na voljo takrat, ko jo uporabniki potrebujejo, je množična izgradnja sončnih in vetrnih elektrarn skupaj z zaustavljanjem elektrarn na fosilna goriva s seboj prinesla obilico težav pri delovanju električnih omrežij. Zato je v tem desetletju razvoj na področju energetike namenjen tehnologijam za shranjevanje električne energije: baterijam za kratkoročno in vodikovim tehnologijam za sezonsko shranjevanje električne energije. Hkrati predvidevajo načrti za to desetletje čimbolj učinkovito izrabo trajnostnih goriv, kot so odpaden neobdelan in obdelan les, blata čistilnih naprav ter preostanek industrijskih in komunalnih odpadkov, ki ga ni mogoče snovno predelati. Termična obdelava trajnostnih goriv namreč omogoča proizvodnjo električne energije in toplote takrat, ko uporabniki to želijo, hkrati pa je za okolje bistveno manj obremenjujoča kot odlaganje teh snovi na deponije.

V GP sistemih smo poiskali odgovore na zgoraj navedene izzive. Zato ponujamo razvoj projektov na področju termične obdelave trajnostnih goriv, gradimo sončne fotonapetostne elektrarne in razvijamo projekte za proizvodnjo zelenega vodika in zelenega kisika iz presežne električne energije.

Na področju termične obdelave trajnostnih goriv ponujamo skupaj s partnerjem Đuro Đaković TEP tudi izvedbo naprav za soproizvodnjo elektrike in toplote, ki temeljijo na tehnologiji vrtinčnega sloja peska. Slednja omogoča optimalno izgorevanje tako odpadne biomase, kamor sodijo poleg lesa tudi nekateri ostanki poljščin, izločki živali na farmah perjadi kot tudi trajnostnih goriv, kot so blata iz naprav za čiščenje kanalizacijskih vod, papirniška blata ter preostanek industrijskih in komunalnih odpadkov, ki ga ni mogoče snovno predelati.

Priznanja

  • Finalist Nagrade Werner von Siemens za energetsko učinkovitost v letu 2014.

     

  • Energetski zmagovalec spletnega glasovanja za najboljši projekt uporabe obnovljivih virov energije na Dnevih energetikov 2015 v Portorožu.

     

  • Zlato priznanje za inovacijo, ki jo je podelila Savinjsko-saleška gospodarska zbornica junija 2015.

Tehnologija vrtinčnega sloja peska

Naprava za soproizvodnjo elektrike in toplote

Srce naprav je kurišče z vgrajenim vrtinčnim slojem peska. To je neke vrste jakuzzi, kjer je namesto vode vroč pesek. Vanj s spodnje strani piha vroč zrak, ki povzroči naključno hitro gibanje peščenih zrn, podobno kot ga lahko opazimo v peščenem viharju. Ko v razgreto peščeno kopel z vrtinci peska počasi prši gorivo, se ne glede na vlažnost takoj osuši in začne goreti.

Zaradi vleka ventilatorja pred dimnikom se napol izgoreno gorivo dviga in pri tem potuje skozi območje nad vrtinčnim slojem peska, v katerem so številni dovodi za mešanico svežega zraka z relativno visoko vsebnostjo kisika in recirkuliranih dimnih plinov, ki kisika skoraj ne vsebujejo. Z natančno regulacijo količin obeh vrst plina krmilni sistem naprave natančno krmili temperaturo izgorevanja ter s tem dosega zelo visok izkoristek kotla, zelo nizke emisije strupenih snovi v dimnih plinih ter zelo majhno vsebnost preostalega ogljika v pepelu.

Iz kurišča potujejo dimni plini skozi parni kotel, kjer predajo toploto vodni pari, pred vstopom v dimnik pa še skozi sistem suhega ter v nekaterih primerih tudi mokrega čiščenja dimnih plinov. Pri tem se iz dimnih plinov odstranijo strupene snovi ter prašni delci. Pregreta vodna para, ki je prevzela toploto od dimnih plinov, potuje v parno turbino, ki s pomočjo električnega generatorja proizvaja električno energijo, ter nato k uporabniku toplote, kjer preda toploto in se pri tem utekočini.

Tehnologija vrtinčnega sloja peska

Naprava za soproizvodnjo elektrike in toplote

Srce naprav je kurišče z vgrajenim vrtinčnim slojem peska. To je neke vrste jakuzzi, kjer je namesto vode vroč pesek. Vanj s spodnje strani piha vroč zrak, ki povzroči naključno hitro gibanje peščenih zrn, podobno kot ga lahko opazimo v peščenem viharju. Ko v razgreto peščeno kopel z vrtinci peska počasi prši gorivo, se ne glede na vlažnost takoj osuši in začne goreti.

Zaradi vleka ventilatorja pred dimnikom se napol izgoreno gorivo dviga in pri tem potuje skozi območje nad vrtinčnim slojem peska, v katerem so številni dovodi za mešanico svežega zraka z relativno visoko vsebnostjo kisika in recirkuliranih dimnih plinov, ki kisika skoraj ne vsebujejo. Z natančno regulacijo količin obeh vrst plina krmilni sistem naprave natančno krmili temperaturo izgorevanja ter s tem dosega zelo visok izkoristek kotla, zelo nizke emisije strupenih snovi v dimnih plinih ter zelo majhno vsebnost preostalega ogljika v pepelu.

Iz kurišča potujejo dimni plini skozi parni kotel, kjer predajo toploto vodni pari, pred vstopom v dimnik pa še skozi sistem suhega ter v nekaterih primerih tudi mokrega čiščenja dimnih plinov. Pri tem se iz dimnih plinov odstranijo strupene snovi ter prašni delci. Pregreta vodna para, ki je prevzela toploto od dimnih plinov, potuje v parno turbino, ki s pomočjo električnega generatorja proizvaja električno energijo, ter nato k uporabniku toplote, kjer preda toploto in se pri tem utekočini.

Podjetje GP sistemi je izdelalo naslednje naprave za soproizvodnjo elektrike in toplote iz trajnostnih goriv: Melamin Kočevje, Slovenija, 2014; Energy 9, Hrvaška, 2018; papirnica v osrednji Sloveniji, 2020; Bertemes, Belgija, 2022. V izgradnji je tudi naprava za termično obdelavo nevarnih odpadkov za podjetje Elixir, Srbija.

Podjetje GP sistemi je izdelalo naslednje naprave za soproizvodnjo elektrike in toplote iz trajnostnih goriv: Melamin Kočevje, Slovenija, 2014; Energy 9, Hrvaška, 2018; papirnica v osrednji Sloveniji, 2020; Bertemes, Belgija, 2022. V izgradnji je tudi naprava za termično obdelavo nevarnih odpadkov za podjetje Elixir, Srbija.